Intereuropa

Danes se je odvila na sedežu družba v Kopru 45. skupščina delničarjev Intereurope d.d. Na skupščini je bilo prisotno nekaj več kot 96,46 % osnovnega kapitala Društvo MDS je zastopal 403.224 delnic IEKG, kar je na skupščini predstavljalo nekaj več kot 1,531 % vseh delnic oz povedano drugače 29,1 % vseh preostalih malih delničarjev, ki imajo v družba 1.328.256 delnic IEKG, kar predstavlja 5,01 % od vseh izdanih delnic .

Koper, 31.07.2026

Skupščina se je seznanila z rezultati v letu 2025

Skupina Intereuropa je v letu 2025 ustvarila najvišje prihodke od prodaje v zadnjih 15 letih. Štiriodstotna rast glede na leto 2024 je bistveno nad makroekonomskim povprečjem evroobmočja, ki je znašalo 0,9 odstotka. Ob visokih pritiskih cenovne konkurence, rasti stroškov dela in storitev je skupini uspelo povečati EBITDA ter znižati neto finančni dolg, ki ob koncu leta 2025 predstavlja le 1,1-kratnik EBITDA. 

Skupina je v letu 2025 ustvarila EBIT v višini 8,6 milijona evrov, kar je sicer za 3 odstotke manj kot v letu 2024, vendar ji je ob tem uspelo zmanjšati neto finančni dolg v primerjavi s preteklim poslovnim letom za 3,3 milijona evrov. Obvladujoča družba Intereuropa, d. d., je v letu 2025 dosegla 137 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja 4-odstotno rast glede na leto 2024. 

EBIT je znašal 3,5 milijona evrov, EBITDA pa 8,1 milijona evrov, pri čemer sta oba kazalnika presegla ravni iz preteklega leta. Ob koncu poslovnega leta 2025 je neto finančni dolg družbe znašal 33,7 milijona evrov, kar je za 2,5 milijona evrov več kot leto prej.

Skupščina je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu in za dividend namenila 5 centov na 1 delnico IEKG

V okviru razprave je Rajko Stanković predsednik Društva MDS in pooblaščenec delničarjev zahteval dodatna pojasnila o domnevnih nepravilnostih v podružnici Intereurope v Beogradu, a odgovora žal nismo dobili. 

Delnica IEKG ne kotira ze vec kot 3 leta

Spomnimo od 42 skupščine družbe delnica IEKG ne kotira na organiziranem trgu, takrat so delničarji, ki so sklepu nasprotovali  dobili 1,57 EUR, kar predstavlja le 41,8 % knjigovodske vrednosti, ki na dan 31.12.2025 znaša 3,75 EUR.

Nasprotni predlog Društva MDS za delitev 0,40 EUR dividend ni dobil podpore

Društvo MDS je zato v svojem imenu in imenu pooblastiteljev malih delničarjev predlagalo, da se deli 40 centov na 1 delnico IEKG dividend, pri čemer bi tako preostalih 1.677 malih delničarjev skupaj za dividende prejeli 553,010,40 EUR, kar predstavlja le 5,01 % predlagane vsote za delitev dividend, Pošta Slovenije, d. o. o., kot večinski lastnik pa dobi preostanek od predlagane razdelitve dividend. Žal s svojim predlogom ni bilo uspešno, saj večinski delničar tega sklepa ni podprl.

Lastniška struktura 

Spomnimo; družba ima 27.488.803 kosovnih delnic, od tega 16.830.838 navadnih (IEKG) in 10.657.965 prednostnih (IEKN). Družba Intereuropa, d.d., ima 165.123 lastnih delnic z oznako IEKG na dan 31.12.2024.

Pošta Slovenije, d.o.o., ima na dan 31.12.2025 v lasti 15.283.189 navadnih delnic IEKG in 10.657.965 prednostnih delnic IEKN, skupaj torej 25.937.119 delnic, kar predstavlja 94,44 % delež vseh izdanih delnic v družbi. 

Medij: STA Avtorji: STA Teme:  mali delničarji  Datum: Sobota, 26.julija 2025 Vir: TUKAJ

Družba Intereuropa bo od 18,7 milijona evrov bilančnega dobička za dividende namenila 1,2 milijona evrov, od tega za navadne dividende 1,1 milijona evrov, je sklenila skupščina družbe, ki je v večinski lasti Pošte Slovenije.

Gre za prvo izplačilo dividend po 12 letih, je sporočilo Društvo MDS, katerega predlog za višje dividende ni bil sprejet. Delničarji, med katerimi je z več kot 94-odstotnim deležem največji državna Pošta Slovenije, ki ima v lasti tudi vse prednostne delnice, so sprejeli predlagani sklep, po katerem bo družba za navadne dividende namenila 1,1 milijona evrov, tako da bo dividenda na navadno in na prednostno delnico znašala po 0,04 evra bruto.Za prednostne dividende bo namenjenih dobrih 106.000 evrov, tako da bo prednostna dividenda znašala 0,01 evra bruto na prednostno delnico, so po petkovi skupščini sporočili iz Društva Mali delničarji Slovenije (MDS).Preostanek bilančnega dobička v znesku 17,5 milijona evrov bo ostal nerazporejen, o njegovi uporabi bodo odločali v naslednjih poslovnih letih.

Skupščina je zavrnila nasprotni predlog MDS, da bi delničarjem namenili 37 centov bruto na delnico. V društvu so opozorili, da so zaradi umika delnice iz kotacije na Ljubljanski borzi stroški za vodenje trgovalnih računov višji, izplačilo višje dividende pa da bi bilo "le mali obliž na 12-letno neizplačilo dividend" preostalim malim delničarjem. Teh je bilo po navedbah društva konec leta 2024 nekaj manj kot 1800, v lasti pa so imeli okoli 1,56 milijona navadnih delnic Intereurope.

Skupščina je upravi in nadzornemu svetu podelila razrešnico ter za revizorja za poslovna leta 2025, 2026 in 2027 imenovala družbo Ernst & Young.Skupina Intereuropa je lani ustvarila 204,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je devet odstotkov več kot leto prej. Bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) je bil s 17,5 milijona evrov višji za okoli 11 odstotkov, čisti dobiček pa s 5,3 milijona evrov nižji za 27 odstotkov, je razvidno iz letnega poročila.

V prvem četrtletju letos je imela skupina 50,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. EBITDA je znašal 3,8 milijona evrov, 13 odstotkov manj, čisti dobiček pa je bil pri 900.000 evrih oz. 37 odstotkov nižji kot v lanskem obdobju, je maja objavila družba.

Na 44. skupščini družbe Intereurope d.d., ki je potekala v petek, 27. maja 2025 ob 11 uri je bilo prisotno 95,95 % osnovnega kapitala, predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 41 delničarjev, ki so lastniki  248.184 delnic. Uprava in NS z razrešnico, delničarji po 12 letih suše z dividendo, potrjen nov revizor za 3 leta.

Koper, 25.07.2025

Intereuropa lani uspešno, delničarje in zaposlene skrbijo nenehne menjave vodstva družbe

Skupščini je namestnik predsednika uprave Nikola Tanasoski najprej predstavil lanskoletno poslovanje in poudaril, da skupina Intereuropa v letu 2024 ustvarila najvišji denarni tok iz poslovanja (v nadaljevanju EBITDA) v zadnjih trinajstih letih. Pri tem spomnimo, da sta družbo nedavno po lastni volji zapustila predsednik uprave Borut Zorič in članica Uprave Tina Peček, kar pomeni, da bo družba dobila že 4 predsednika Uprave v treh letih.

Skupina Intereuropa v letu 2024 ustvarila 204,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 9 odstotkov več kot leto prej in s tem je rast prihodkov v Skupini presegla povprečno gospodarsko rast držav, v katerih imajo sedež družbe skupine. Ob povečani prodaji za 9 odstotkov je EBITDA večji za 11 odstotkov in znaša 17,5 milijona evrov. Veliki pozitivni premiki pred leti zelo zadolžene skupine pa so vidni v gibanju neto finančnega dolga, ki je ob koncu leta 2024 znašal 22,0 milijona evrov oziroma 1,3 kratnik EBITDA in je bil najnižji v zadnjih enaindvajsetih letih poslovanja skupine. V primerjavi z zaključkom predhodnega poslovnega leta je skupina Intereuropa znižala neto finančni dolg za 5,5 milijona evrov.

Padec čistega poslovnega izida skupine Intereuropa v letu 2024 glede na predhodno leto je v največjem delu posledica prihodkov od odprave slabitev opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin v letu 2023, in sicer v višini 3,3 milijona evrov. Na boljši finančni izid so vplivali nižji odhodki za obresti iz posojil, ki so bili za 0,3 milijona evrov nižji od obrestnih odhodkov v letu 2023 ter višji prihodki iz naslova zamudnih obresti in depozitov. Skupina Intereuropa je leta 2024 ustvarila 5,3 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je 2,0 milijona evrov manj kot v predhodnem poslovnem letu. Višji davek od dobička v letu 2024 je dodatno vplival na nižji rezultat. V opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremičnine je Skupina v letu 2024 investirala 5,5 milijona evrov, od tega 1,6 milijona evrov v nepremičnine ter 3,9 milijona EUR v opremo in neopredmetena sredstva. Na drugi strani pa je skupina prodala poslovno nepotrebna sredstva v knjigovodski vrednosti 30 tisoč evrov.

Intereuropa v širitev na obstoječih 13 trgih

Družba tako planira nove logistične kapacitete v Sloveniji predvidoma na lokaciji v Logatcu, v Srbiji na lokaciji Beograd. Prav tako pa planira nove skladiščne kapacitete v Črni Gori.  

Delničarji z dividendo 4 cente bruto na delnico prvič po 12 letih »dividendne suše«, Uprava in NS z razrešnico

Delničarji niso izglasovali nasprotnega predloga Društva MDS, da delničarjem nameni 37 centov dividende, ampak so potrdi potrdilo osnovni predlog, ki namenja vsem delničarjem 4 cente bruto dividende, Pošta Slovenije pa za prednostne delnice dobi še 0,01 EUR posebne dividende.

Društvo MDS je pred glasovanjem o nasprotnem predlogu opozorilo, da so zaradi umika delnice iz kotacije na ljubljanski borzi stroški za vodenje trgovalnih računov višji, saj se obračunavajo od knjigovodske vrednosti, ki na dan 31.12.2024 znaša 3,67 EUR in je 8 centov nižja kot leto poprej. Društvo MDS je izpostavilo, da bi bilo višje izplačilo dividende le mali obliž na 12 letno neizplačilo dividend preostalim 1.784 malim delničarjem (podatek na dan 31. 12.2024), ki so še lastniki približno 1.563.584 navadnih delnic IEKG. Žal argumentom Društva MDS največji delničar ni sledil in ga je zavrnil.

Skupščina je upravi in nadzornemu svetu podelila razrešnico.

Potrjen nov revizor za poslovna leta 2025, 2026 in 2027

Skupščina je potrdila za revizorja letnega poročila Skupine Intereuropa in družbe Intereuropa d.d. za poslovna leta 2025, 2026 in 2027, družbo ERNST & YOUNG Revizija, poslovno svetovanje, d.o.o., Dunajska cesta 111, 1000 Ljubljana.

Na 43. skupščini delničarjev Intereurope, ki je potekala 19. julija 2024 je bilo prisotno 94,85 % delnic z glasovalno pravico. Sprejeti so bili vsi predlagani sklepi in delničarji spet niso dočakali vsaj minimalne zakonske dividende.

Koper, 19. julij 2024

Skupščina se je seznanila s poslovni rezultati leta 2023

Skupina Intereuropa v letu 2023 ustvarila 188,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 6 odstotkov oziroma 11,9 milijona evrov manj kot v letu 2022. Pomembno so na padec prihodkov vplivale občutno nižje cene pomorskih in letalskih prevozov ter nižji obseg povpraševanja po cestnih prevozih. EBITDA se je povečal za 5 odstotkov in znaša 15,8 milijona evrov. Veliki pozitivni premiki pred leti zelo zadolžene skupine pa so vidni v gibanju neto finančnega dolga 3 , ki je ob koncu leta 2023 znašal 27,5 milijona evrov oziroma 1,7 kratnik EBITDA in je bil najnižji v zadnjih dvajsetih letih poslovanja skupine. V primerjavi z zaključkom predhodnega poslovnega leta je skupina Intereuropa znižala neto finančni dolg za 15,0 milijonov evrov

Bilančni dobiček je ostal nerazporejen

Bilančni dobiček v višini 21.351.055,77 EUR je zaradi nasprotovanja večinskega delničarja Pošte Slovenije d.o.o. ostal nerazporejen in tako delničarji niso pričakali dividende niti po 14 letih suše, zadnjo dividendo so prejeli davnega leta 2007, ko je le ta znašala 0,83 EUR.

Skupscina je sprejela spremembe statuta

Informacije o delu družbe in sporočila bodo sedaj po sprejeti spremembi statuta le še na spletni strani družbe.

Družba s pooblastilom za pridobivanje lastnih delnic, a pozabili na določilo 90 a člena Zakona o dohodnini

Ker je sodišče vpisalo sklep o umiku z borze, trgovanje s to delnico ni več možno preko borze, zadnji tečaj pred umikom pa je bil 1,70 EUR.

Skupščina delničarjev je upravi družbe podelila pooblastilo za pridobivanje in odsvojitev lastnih delnic po ceni, ki ne sme biti nižja od 50 centov in ne višja od 1,57 EUR za dobo 18 mesecev.

Skupščina je prav tako pooblastila Upravo za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.

Delničar, ki bo prodal delnice v sklad lastnih delnic bo plačal 25 % davek med razlika med nabavno in prodajno ceno

Rajko Stanković je kot pooblaščenec delničarjev opozoril, da je tak sklep glede na določilo veljavnega 6. odstavka 90. člena Zakona o dohodnini, za družba, ki ne kotirajo na organiziranem trgu v izrazito ekonomsko škodo delničarjev.

6. odstavek 90. člena Zakona o dohodnini https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4697, glasi:

»6. izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu. Davčni zavezanec lahko v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, uveljavlja zmanjšanje izplačane vrednosti za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev, ki se določi v skladu z 98. členom tega zakona. Če je dogovorjeno obročno izplačevanje vrednosti delnic ali deležev, se nabavna vrednost porazdeli med obroke sorazmerno njihovi višini. Če je davčni zavezanec delnice ali deleže družbe pridobival na različne datume, se šteje, da je odsvojil zadnje pridobljene delnice ali deleže. Odsvojitev delnic ali deležev po tej točki ne šteje za odsvojitev kapitala po III.6.3. poglavju tega zakona.«

,kar bi za delničarja pomenilo, da bi v primeru kapitalskega dobička pri odsvojitvi delnic plača 25 % davek ne glede na dolžino imetništva. In zanj ne velja, da se stopnja znižuje se vsakih pet let imetništva kapitala in znaša:

Odpoklic in imenovanje člana nadzornega sveta

Skupščina je odpoklicala mag. Boruta Vujčiča in na mesto njega imenovala Marka Remsa, člana poslovodstva Pošte Slovenije, ki pa je v preteklosti tudi že bil član uprave Intereurope.

Rajko Stanković – predsednik Društva Mali delničarji Slovenije, se je danes udeležil 42. redne skupščine Intereurope d.d. na kateri je zastopal delničarje, ki so skupno lastniki 256.288 delnic oz. 1,522 % rednih delnic IEKG družbe Intereurope d.d. in glasoval PROTI sklepom o umiku delnice z borze. Društvo MDS bo tako skladno z najavo preveril najprej morebitne ničnostne razloge, nato pa še pristopil k vsem potrebnim dejanjem po vpisu sklepa v sodni register za sodni preizkus primernosti cene.

Koper, 16.05.2024

Ali je bila skupščina pravilno sklicana?

Proceduralno vprašanje na začetku skupščine je bilo zakaj v samem sklicu ni bilo zapisano, da poleg rednih delnic glasujejo tudi prednostne delnice, ampak je bilo le to omenjeno samo pri skupnem številu delnic. Zato bo Društva MDS preverilo ali ne obstajajo ničnostni razlogi zaradi ne dovolj natančnega sklica skupščine, kar bi imelo za posledico, da lahko primerno denarno odpravnino zahtevajo tudi preostali delničarji, ki se niso prijavili oz. bili zastopani na 42. skupščini družbe.

Neobičajno izbrana metoda za določanje poštene vrednosti, sum neenakomerne obveščenosti vseh delničarjev

Aleš Klavžar - namestnik predsednika uprave je na vprašanje o določitvi cene in razlogih za predlog sklepa o umiku z borze pojasnil, da so stroški borze, KDD, poročanja ter ljudi , ki so na tem angažirani, ki naj bi skupaj kumulativno znašali nekaj čez 82.000.00 EUR tisti, poglavitni razlog za tako odločitev. Na vprašanje predsednika Društva MDS zakaj se potem niso odločili za iztisnitev skladno z določili ZGD-1, saj bodo na tak način iz delniške knjige, ki ima na dan 31.12. 2023 še 1.827 delničarjev, na presečni dan skupščine 1.827, po vpisu sklepa, če bodo vseh 76 delničarjev izkoristili pravico do pravične denarne odpravnine pa ostane še 1.751 delničarjev.

Predsednik Društva MDS je upravo vprašal ali ve zakaj večinski delničar ni šel v iztisnitev, saj le v tem primeru bi bil izdatek za stroške v celoti lahko opredeljen kot prihranek, sedaj pa bodo  morda prihranili 20'  do 25 % prej omenjenega zneska. Uprava seveda tega odgovora ni vedela in posledično ni podala.

Zanimiv je bil tudi izračun primerne denarne odpravnine in sicer je bilo uporabljeno trimesečno povprečje borzne vrednosti, pa čeprav je od začetka leta 1.1.2023 do presečnega datuma bilo opravljeno le 50 poslov in je iz družbe izstopilo 50 delničarjev

Prav tako Uprava ni delala nikakršne cenitve, je pa to začel delati že jeseni 2023 večinski delničar Pošta Slovenije d.d., ki je naročil oceno vrednosti družbe, vendar z vrednostjo domnevno Uprave ni seznanil, prav tako ne delničarjev Intereurope, kar meče grenak priokus, da ni spoštovana  pravica delničarjev enakopravne obveščenosti vseh delničarjev iz 305 člena ZGD.1

Društvo MDS gre v sodni preizkus poštene vrednosti

Skupščina je odločala o umiku delnic iz trgovanja na organiziranem trgu in Društvo MDS je glasovalo proti ter napovedalo izpodbijanje sklepa in zahtevo za sodni preizkus poštene vrednosti, saj meni, da ponujena vrednost 1,57 EUR ne odraža poštene vrednosti, saj je knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2023 kar 3,75 EUR. Prav tako bo Društvo MDS preverilo morebitne ničnostne razloge.

Vsebina skupščine:

Uprava družbe INTEREUROPA d. d. je predlagala skupščini delničarjev naslednje sklepe pri točki 2:

Predlog sklepa 2.1: V skladu s 125. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov se vseh 16.830.838 navadnih kosovnih delnic izdajatelja INTEREUROPA d. d., ki so izdane v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev z ISIN kodo SI0031100090 in oznako IEKG ter kotirajo na Ljubljanski borzi v Standardni kotaciji, umakne iz trgovanja na organiziranem trgu (v nadaljnjem besedilu: sklep o umiku delnic z organiziranega trga).

Predlog sklepa 2.2: Sklep o umiku delnic z organiziranega trga začne veljati z dnem vpisa v sodni register.

Predlog sklepa 2.3: Družba INTEREUROPA d. d. na podlagi 125. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov, izjavlja, da bo delničarjem, ki: - so glasovali proti sklepu o umiku delnic z organiziranega trga, ali - se 42. skupščine delničarjev niso udeležili, ker jim je bila udeležba protipravno preprečena, ali če skupščina ni bila pravilno sklicana ali če predmet odločanja na njej ni bil pravilno objavljen, in bi to zahtevali, prevzela njihove delnice za plačilo primerne denarne odpravnine v višini 1,57 EUR na delnico z oznako IEKG.

Obrazložitev glasovanja pri sklepu 2.1. do 2.3.: Pooblaščenec Društva MDS je glasoval PROTI in s tem zagotovil delničarju zakonsko možnost do odpravnine in kasneje sodelovanje v sodnem preizkusu primernosti cene, saj meni, da ponujena cena ni poštena, saj je knjigovodska vrednost na dan 31.12.2023 kar 3,75 EUR (LP2023 stran 94 https://seonet.ljse.si/default.aspx?doc=SEARCH&doc_id=89923 ).

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Vanja Tekavec Teme:  mali delničarji, Intereuropa  Datum: Četrtek, 28. oktober 2021  Stran: 10

Medtem ko mariborska Pošta Slovenije krepi kapitalski in upravljalski vpliv v koprski Intereuropi, je med zaposlenimi v Kopru znova završalo zaradi načrtovanih novih prezaposlitev delavcev iz Intereurope na Pošto Slovenija.

Združevanje koprske Intereurope in Pošte Slovenije bi lahko označili za enega večjih domačih poslovnih projektov zadnjih let. Začelo se je pred dvema letoma, ko je Pošta postala lastnica dobrih 70 odstotkov Intereurope, zatem pa svoj delež stalno povečevala, danes je že 86,45-odstoten. Ob tem Intereurope ne obvladuje le kapitalsko, temveč tudi upravljalsko; v nadzornem svetu Intereurope bodo kmalu sedeli štirje predstavniki mariborske Pošte z začasnim generalnim direktorjem Pošte in članom SDS Tomažem Kokotom na čelu.

Medtem ko Pošta povečuje svoj delež v logistu, pa njegovi zaposleni nasprotujejo projektu združevanja skupnih služb, kot si ga je zamislila uprava Pošte pod Kokotovo taktirko. Menijo namreč, da iskanje sinergij ne prinaša pričakovanih učinkov, dvomijo tudi o finančnih prihrankih iz načrtovanih sinergij.

Delavci Intereurope: Strah nas je, da se bomo (znova) potopili

Med zaposlenimi v Intereuropi je znova završalo te dni zaradi načrtovanih novih prenosov oziroma prezaposlitev zaposlenih iz Kopra na Pošto Slovenije. Spomnimo: združevanja skupnih služb Pošte in Intereurope so se v Mariboru lotili lani. V prvem valu so na Pošto prezaposlili 16 delavcev Intereurope s področij nepremičnin, nabave in IT, toda ti še danes opravljajo enako delo kot doslej, v istih prostorih in z isto opremo, zamenjali so le delodajalca, opozarjajo v svetu delavcev in sindikatu Intereurope. Zdaj naj bi sledil še drugi val, v katerem naj bi prezaposlili od 15 do 18 delavcev iz skupnih služb, predvsem iz kadrovske, pravne službe in kontrolinga.

Ostra sta tako sindikat kot svet delavcev. »Storitve, ki so bile prenesene z Intereurope na Pošto, potrebujemo in ne vemo, kakšne so finančne koristi prezaposlitev, saj zaposleni še vedno opravljajo storitve za Intereuropo, čeprav je njihov novi delodajalec Pošta. V svetu delavcev ne nasprotujemo iskanju sinergij, toda razumeli bi, če bi te iskali na področjih, kjer smo močni tako eni kot drugi, denimo v logistični operativi in pri skupnem nastopu na trgu. Intereuropa je šla skozi težke čase, komaj smo splavali iz rdečih številk in strah nas je, da se bomo potopili. Naša organizacija je zelo vitka in bojimo se, da bomo zaradi prezaposlitev izgubili zaposlene, kar se nam zdi škoda,« je poudarila Tjaša Benčina, predsednica sveta delavcev v Intereuropi.

Enako poudarjajo v sindikatu Intereurope ŠAK KS 90, ki ga vodi Aleksander Vinkler. »Doslej je bilo iz Intereurope na Pošto prezaposlenih 16 delavcev, koliko jih bo v drugi fazi, ne vemo. V sindikatu ne vidimo sinergij in se tudi ne strinjamo z novimi načrtovanimi prenosi služb in posledično zaposlenih iz Intereurope na Pošto, saj jih potrebujemo v Kopru za učinkovito poslovanje,« je poudaril Vinkler.

Madžari in zlata delnica Intereurope v Luki Koper

Pomemben del iskanja sinergij med Pošto in Intereuropo bo tudi upravljanje nepremičnin. Kot smo v Dnevniku že poročali, Pošta išče partnerja za dolgoročni najem neorenesančne palače v Čopovi ulici v Ljubljani, za katero se zanima več trgovcev, tudi podjetje Inditex, pod katerega okrilje sodi globalna znamka hitre mode Zara. Po naših informacijah se potencialni najemniki že pripravljajo na skrbni pregled poštne palače, kar kaže na to, da je zanimanje za nepremičnino na prestižni lokaciji v prestolnici veliko. Če bi do realizacije posla prišlo, bi del zaposlenih iz Čopove preselili v stavbo Intereurope na Letališki cesti v Ljubljani, medtem ko bi poštne poslovalnice ostale.

Veliko zanimanje pa po naših informacijah velja tudi za zemljišča Intereurope doma in po državah nekdanje Jugoslavije. Med njimi so tudi zemljišča znotraj Luke Koper, ki si jih želijo še pred volitvami zagotoviti Madžari. Intereuropa je eno redkih, če ne edino domače podjetje, ki ima znotraj ekonomske cone Luke Koper svoja zemljišča, in sicer avtomobilski terminal, ki obsega en hektar, in tri skladišča v skupni izmeri 24.000 kvadratnih metrov. V neposredni bližini luke pa ima še avtomobilski terminal v skupni izmeri 46.000 kvadratnih metrov. Ta ni del območja Luke Koper, a ga zajema njen prostorski načrt. Če bi Intereuropa prodala svoja zemljišča Luki Koper, bi s tem nastala enovita ekonomska cona, ki je za državo strateškega pomena, pravi naš vir, ki ne želi biti imenovan.

Zemljišča Intereurope v luki bi torej lahko označili za zlato delnico največjega domačega logista. Po naših informacijah so med zdaj že nekdanjo upravo Luke Koper in Pošto Slovenije že potekali pogovori o tem, ali bi Intereuropa prodala svoja zemljišča znotraj ekonomske cone, vprašanje pa je, ali bo to strategijo zasledovala tudi nova uprava Luke Koper. To bo odvisno tudi od njenega nadzornega sveta, ki ga vodi osebni odvetnik Janeza Janše Franci Matoz. V Intereuropi naj bi bili za prodajo zainteresirani le ob pogoju, da pridobijo dovoljenje za nadaljnji razvoj zemljišč, ki jih imajo v neposredni bližini Luke Koper.

Medij: Finance Avtor: Petra Sovdat tema: mali delničarji, dividende Datum: Ponedeljek, 12. april 2021 Stran: 8  

Kje bi dividende in dividendna donosnost utegnile biti večje kot pred epidemijo, kje manjše, kje je izplačilo še negotovo in kdaj bodo predloge delitve dobička objavili v družbah, kjer tega še niso storili.

Večina slovenskih borznih družb je že objavila predloge za izplačilo dividende za poslovno leto 2020. Med temi so tudi dve zavarovalniški družbi in banka, ki sta jim regulatorja lani zaradi bojazni, kako bo epidemija vplivala na trdnost institucij, prepovedala izplačilo dobička, so pa te pri izplačilu omejene tudi letos. Na enem mestu smo zbrali predloge, analizirali predvideno dividendno donosnost in jo primerjali s prejšnjo, za družbe, ki predlogov še niso objavile, pa dodali predvideni čas objav.

Sezona dividend 2021: od katerih slovenskih borznih družb se pričakujejo največja izplačila?

»Predlogi dividend so večinoma v skladu s pričakovanji. Glede na postavljeno dividendno politiko bo izplačilo lanskega dobička nekoliko manjše le pri družbah v finančni industriji, vendar pa za vlagatelje to najverjetneje ni presenečenje. Regulatorji so namreč v zadnjih mesecih večkrat jasno sporočali, da od finančnih družb zahtevajo previdnost. Na splošno bi rekel, da predlogi kažejo, da borzne družbe za zdaj ocenjujejo, da ne bodo čutile dolgoročnejših posledic koronakrize in da ni razlogov za dodatno zadrževanje kapitala,« že objavljene predloge izplačila dividend za lani komentira direktor analiz v družbi Capital Genetics Matej Šimnic.

Je korona zarezala v dividende? Ne povsod

Doslej najvišjo pričakovano dividendno donosnost je za zdaj napovedal energetski trgovec Petrol. Čeprav je epidemija lani odplaknila tretjino dobička, ki ga je družba dosegla v letu 2019, v družbi predlagajo enako dividendo, kot so jo delničarjem izplačali lani. Gre za 22 evrov bruto na delnico, kar bi glede na tečaj delnice na zadnji lanski trgovalni dan pomenilo 6,77-odstotni dividendni donos, kar je slabo odstotno točko več kot pri dividendi za poslovno leto 2019.

V absolutnem znesku je dividendo glede na izplačano za leto 2019 najbolj povečal novomeški farmacevt Krka, ki je lani poslovala z rekordnim dobičkom. Predlog za letošnje izplačilo je pet evrov bruto dividende, to je za 1,22 evra več, kot so delničarjem izplačali lani. Predviden dividendni donos je za slabega pol odstotka večji kot v poslovnem letu 2019. Naj dodamo, da ima Krka na računu kar 313,6 milijona evrov, kar je 94,9 milijona oziroma 43 odstotkov več kot ob koncu leta 2019. Denarna sredstva pomenijo kar 14 odstotkov sredstev skupine Krka, to je za štiri odstotne točke več kot ob koncu leta 2019.

Za 10 evrov večjo dividendo, kot so jo dobili delničarji za leto 2019, napovedujejo tudi v Salusu. Od predlaganih 55 evrov bruto na delnico so delničarji januarja že dobili 25 evrov bruto dividende na delnico. Predlagana dividendna donosnost je sicer zaradi močne rasti delnice v prejšnjem letu nekoliko nižja kot predlanskim. Lani glede na leto 2019 povečali čisti dobiček za 72 odstotkov, medtem ko so prihodki v koronskem letu 2020 zrasli za 15 odstotkov.

Kje je predlagana dividenda manjša kot leto prej?

Za šest evrov bruto na delnico je manjša predlagana dividenda pri Cinkarni Celje – predlog je 11 evrov bruto, dividendna donosnost pa je lani upadla za skoraj tri odstotne točke in znaša sicer še vedno precej visokih 6,18 odstotka. So se pa delničarji v letih pred 2020 navadili res velikih izplačil dobička, spomnimo, za leto 2018 so dobili rekordnih 28,27 evra bruto na delnico, leto pred tem pa 26,52 evra bruto na delnico. Cinkarna je lani imela prihodke na ravni predkoronskega leta, dobiček pa večji od načrtovanega.

Posebna kategorija: banka in zavarovalnici

Letos dividendo spet lahko pričakujejo delničarji NLB, Zavarovalnice Triglav in pozavarovalnice Sava Re. Tem sta regulatorja, Banka Slovenije (ki je sledila ECB) ter agencija za zavarovalni nadzor, lani prepovedala izplačilo dobička, saj še ni bilo jasno, kako bo COVID-19 vplival na gospodarstvo in s tem na kapitalsko vzdržnost omenjenih.

Omejitve za izplačilo dobička sicer ostajajo tudi letos – pri obeh (za zdaj) do konca septembra. Korona, spomnimo, ni pomembneje pokvarila lanskega poslovanja omenjenih.

NLB je za izplačilo dobička za zdaj namenila skupaj 24,8 milijona evrov v dveh obrokih; za to, so povedali pred nedavnim, že imajo dovoljenje ECB. Prvi obrok v skupnem znesku 12 milijonov evrov ali 0,6 evra bruto na delnico bi delničarjem izplačali takoj po skupščini delničarjev v juniju 2021, drugi obrok v skupnem znesku 12,8 milijona evrov ali 0,64 evra bruto na delnico pa po 30. septembru 2021, če plačilo ali prevzem obveznosti plačila drugega obroka ne bi bil v nasprotju s predpisi, ki trenutno veljajo na domači ravni pri Banki Slovenije. Skupaj bi bilo to 1,24 evra bruto na delnico. V NLB napovedujejo, da še zmeraj želijo razdeliti 92,2 milijona evrov dobička skupine za leto 2020. To bi bilo 4,61 evra bruto na delnico. Šef banke Blaž Brodnjak je sicer že ob predstavitvi nerevidiranih rezultatov dejal, da bi, če bi lahko, do leta 2023 delničarjem razdelili 300 milijonov evrov presežnega kapitala.

Na skupščini 25. maja bodo delničarji Zavarovalnice Triglav, če le ne bo nasprotovanja agencije za zavarovalni nadzor, saj mora ta o predlogu še odločati, odločali o dividendah v vrednosti 1,7 evra na delnico, kar znese skupaj skoraj 39 milijonov evrov. Predlagana dividenda, 1,7 evra bruto na delnico, je nižja kot v zadnjih nekaj letih, ko je znašala 2,5 evra bruto na delnico. Lani Triglav, kot rečeno, dobička ni smel izplačati. Skupina Triglav je pobrala več čiste premije, dobiček pa ji je upadel za desetino.

Pozavarovalnica Sava Re, ki je del Zavarovalne skupine Sava, bo skupščini predlagala, da se delničarjem razdeli nekaj manj kot četrtino lanskega čistega dobička skupine in 0,85 evra bruto na delnico. Lani za leto 2019 dividende ni smela izplačati. Zavarovalna skupina Sava je lani povečala tako prihodke kot dobiček.

Kdaj še preostali predlogi izplačila dividend za lani?